Na pokopališču v Svečah / Suetschach spi enajst padlih partizanskih borcev in aktivistov Osvobodilne fronte. Poleg narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža, ki je bil 28. januarja 1944 hudo ranjen v borbi z nacisti in je 2. februarja podlegel zastrupitvi, počivajo tu še Aleksander Čero, ki je padel 1. maja 1944 na Rutah nad Bistrico v Rožu / Bärental, njegov brat Ivan Čero, ki je padel 9. novembra 1944 prav tako na Rutah; poleg teh treh partizanov-domačinov počivajo v grobišču še Ivan Mežik z Jesenic in Franc Lipovec iz Javorniškega Rovta ter trije neznani partizani, ki so padli v boju z nacistično policijo v okolici Bistrice in Sveč. Skupaj s padlimi borci so tu pokopana tudi trupla treh aktivistov Osvobodilne fronte: Aleša Einspielerja, Florijana Križnarja in Valentina Schwarza. Postali so žrtve zahrbtnega uboja.
Na dvanajst metrov dolgem in poltretji meter širokem grobišču je postavljen veličasten spomenik iz skale (širina 270 cm, višina 220 cm). Na novo pritrjeni plošči iz litega železa je poleg imen pokopanih napisan še naslednji verz:
Zrna plodna ste med nami,
ki iz njih iz časov črnih ljudstvom
bo svoboda vzklila.
Gosta mreža odborov Osvobodilne fronte
Zveza koroških partizanov je leta 1981 pritrdila bronasto ploščo s podobo Matije Verdnika-Tomaža, ki je bil rojen 16. septembra 1916 na Bistrici v Rožu / Feistritz im Rosental. Njegov oče je bil tovarniški delavec. Ko pa si je oče Verdnik moral poiskati kruh v jeseniški železarni, se je z njim preselila tja tudi njegova družina. Sin Matija se je potem na Jesenicah izučil za kovinostrugarja. Kot zaveden delavec se je mladi Verdnik že kmalu vključil v napredno gibanje, za to je bil tik pred vdorom okupatorjev v Jugoslavijo interniran v Ivanjici. Že decembra 1941 je Matija Verdnik odšel v partizane, in sicer v Cankarjevo četo pod Stolom / Hochstuhl. V prvi polovici leta 1942 je z manjšimi skupinami partizanov prihajal na Koroško / Kärnten, da bi tukaj širil ideje narodnoosvobodilnega boja in ustanavljal odbore Osvobodilne fronte. Začetek leta 1943 je prišel za stalno na Koroško / Kärnten. Po njegovi zaslugi je bil ustanovljen prvi rožanski odbor OF v vasi Mače, in od tod je Verdnik netil iskro osvobodilnega gibanja od vasi do vasi. Samo na območju Roža / Rosental je bilo organiziranih okoli dvajset odborov. Poleti 1943 je postal sekretar novo formiranega okrožnega odbora OF za Rož / Rosental. Odbore je ustanavljal tudi severno od Drave, na Gurah / Sattnitzgebiet je pod najtežjimi pogoji vzpostavljal zveze z zavednimi Slovenci in avstrijskimi antifašisti. Zlasti po kapitulaciji Italije se je protifašistični boj tudi na Koroškem / Kärnten tako zasidral in razvil, da je dozorel čas za postavitev samostojnega vojaškega in političnega vodstva. Marca 1944 je bil formiran Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško kot samostojno politično vodstvo za Koroško / Kärnten, aprila 1944 pa je bila ustanovljena Koroška grupa odredov kot samostojno vojaško vodstvo koroškega partizanstva. Za sekretarja PO OF je bil imenovan Karel Prušnik-Gašper, svoj sedež pa je imel nekaj časa na Mačah / Matschach, nato pa pod Ojstro in nazadnje pod Košuto.
Pustili so svoja življenja
Kot sekretar okrajnega odbora OF za Rož / Rosental je Verdnik imel svoj sedež v bunkerju blizu Sveč / Suetschach. Zaradi vedno večjega dotoka borcev je bilo treba zgraditi nov, večji bunker na vzhodnem pobočju Mušenika. Ta pa je bil kmalu izdan. V spopadu z nacisti, ki so 28. januarja 1944 vdrli v novi bunker, je bil Matija Verdnik hudo ranjen. Nekaj dni navrh je podlegel ranam. Kot prvoborec in kot začetnik partizanskega osvobodilnega boja na Koroškem / Kärnten je bil Matija Verdnik-Tomaž posmrtno odlikovan z redom narodnega heroja.
6. maja 1944 so postali kar trije slovenski rodoljubi, organizirani v Osvobodilni fronti, žrtve izdajstva. Neki gestapovec Rath je kar na poti, ko ga je gnal z zaslišanja, ustrelil Aleša Einspielerja, predsednika Slovenskega prosvetnega društva „Kočna“ iz Sveč / Suetschach. Malo za tem, še istega dne, je isti gestapovec ustrelil Florija Križnarja, ko je pri sosedu nalagal seno na voz. In slednjič je isti gestapovec ustrelil še puškarja Valentina Schwarza iz Sveč / Suetschach.
Vsako prvo nedeljo februarja
Zveza koroških partizanov prireja v Svečah / Suetschach ob grobu padlih vsako leto februarja spominsko svečanost. Leta 1983 je na njej poudaril tedanji predsednik Janez Wutte-Luc:
„Zgodovinska resnica je, da so se koroški Slovenci množično vključevali v odporniško gibanje ali ga podpirali, in to že najmanj od leta 1942 dalje ... Ohranjajmo spomin vsem domoljubom, ki so kot partizani žrtvovali svoja mlada življenja za osvoboditev izpod nacističnega jarma in počivajo na pokopališčih širom po južni Koroški; vsem tistim, ki so izgubili življenje v zaporih in taboriščih, kamor jih je pahnil nečloveški režim, ker so podpirali pravični boj za obstoj slovenskega naroda na Koroškem; pa tudi vsem neštetim žrtvam, ki so padle v boju proti fašizmu pri nas v Avstriji in širom po Evropi.“
Lega:
Sveče / Suetschach so vas v občini Bistrica v Rožu / Feistritz im Rosental, ki leži v smeri proti Šentjakobu / St. Jakob na levi strani nekoliko odmaknjena od glavne ceste.