Kraj je bil za nemško policijo zelo pomemben, saj so imeli tu številčno močno žandarmerijsko postojanko. Zaradi tega je na tem območju padlo tudi precej partizanov. Na pokopališču tik ob farni cerkvi jih je pokopanih devet. Iz prvotnih grobov so bili vsi prekopani 16. novembra 1946 na šmarješko pokopališče. „Črni križ“, posebna organizacija, ki oskrbuje vojaške grobove, je na grobišče postavil lesene križe, na enem napis „Unbekannte Partisanen“ na kovinski plošči. Ko pa so ti križi strohneli, jih je „Črni križ“ nadomestil z železnimi, toda z drugačnim napisom: „Unbekannte Jugoslawen.“
Toda dejstvo je, da tu leži le troje po priimkih in drugih podatkih neznanih partizanov, ostalih šest pa je povsem identificiranih. Ti so: Luka Levko, rojen 17. oktobra 1913 v Bistrici pri Črni, padel 30. januarja 1944 pri orožniški postaji v Šmarjeti; Jožef Kraiger, po domače Čačofov, rojen 3. aprila 1927, padel 14. marca 1945; Adolf Selišnik, rojen 11. februarja 1901 v Solčavi; Franc Vatovec, rojen 2. februarja 1914; Ignacij Relagranc, rojen leta 1924; Franc Vidmar, rojen 23. marca 1927. Zadnji štirje borci so padli 15. marca 1945 na Zavrhu (1071 m), hribovju nad Šmarjeto. Bili so borci zaščitnega bataljona OBKOM za Koroško. Samo po imenu je znan partizan Mirko, ki je padel 11. maja 1945, torej ob zarji svobode. Popolnoma neznana padla borca, ki sta pokopana v Šmarjeti, sta padla v Trebljah nad Kuharjem. Zdaj stoji na grobišču devetih padlih partizanskih borcev kamnit spomenik z vklesanimi imeni:
Jožef Kraiger, Luka Levko, Ignacij Relagranc, Adolf Selišnik,
Franc Vatovec, Franc Vidmar, borec Mirko, 2 neznana.
Lega:
Šmarjeta v Rožu leži na desnem bregu Drave, ob cesti med Borovljami in Apačami.