Na vaškem pokopališču v Šentjanžu v Rožu počivajo partizani, ki so padli v borbah s sovražnikom na Žingarici in v Šentjanških Rutah. Na kamnitem spomeniku v osrednjem delu pokopališča je vklesano besedilo v obeh deželnih jezikih:
Partizani, padli v borbi proti fašizmu 1941-1945
Franc Vavče, Janez Vester, Toni Lesičnik, Mihael Brumnik,
Terezija Malle, Egidij Hafner
Franc Vavče je bil rojen 13. septembra 1912 na Ravnah, padel je 28. avgusta 1944 na Žingarici; Egidij Hafner, po domače Lapš, je bil rojen v Šentjanžu 31. avgusta 1908, padel je v gozdu v bližini doma 10. novembra 1944; Terezija Malle, rojena 14. februarja 1924 v Šentjanžu, je padla 10. novembra 1944 v Rutah, skupaj s Hafnerjem in Brumnikom. Mihael Brumnik-Matjažek, po domače Harišev z Obirskega pri Železni Kapli, je bil rojen 22. avgusta 1920, padel pa je 10. novembra 1944 v Šentjanških Rutah.
Pri vhodu na šentjanško pokopališče ima padli borec Wester (tukaj je zapisan njegov priimek v nemški različici) poseben nagrobnik, ki so mu ga postavili svojci. Na kamnu je vklesano besedilo:
Tukaj počiva Janez Wester, rojen 6. 4. 1928, umorjen 30.
10. 1944 v partizanskem boju na Rutah. Bodi mu domača
zemlja lahka!
Na Westrovem nagrobniku je tudi vdelana njegova fotografija v ovalu. V osredju pokopališča, na koncu aleje pod cipreso, stoji umetniško kovan križ, na katerem med drugim piše:
Hornböck Janez 1878 - 1942 / umrl v taborišču Dachau
Janez Hornböck je med drugo svetovno vojno služboval kot župnik v Mežici. Bil je že leta 1941 aretiran in kot zaveden koroški Slovenec poslan v Dachau. Po dolgotrajnem mučenju je končal v krematoriju.
Spomenik tudi na Šentjanških Rutah
Leta 1983 je Zveza koroških partizanov postavila ob Lapšovi domačiji dostojen spomenik s slovenskim napisom:
Dne 10. 11. 1944 je SS-policija na Šentjanških Rutah
nad Lapšom napadla partizanski bunker in ob tem pobila
tri borce ter jih naslednjega dne sežgala:
EGIDIJA HAFNERJA iz Šentjanških Rut,
MIHO BRUMNIKA z Obirskega,
REZIKO MALLE iz Šentjanža. Že 30. 10.
1944 je na Šentjanških Rutah padel partizan
JANEZ WESTER / Slava žrtvam
K obema otokoma spomina v Šentjanžu vodi od leta 2015 naprej na drugo nedeljo oktobra „Stonov pohod“, namenjen Bogdanu Mohoru-Stonu, ki ga je je vodstvo OF poslalo v ta predel Roža z nalogo, da organizira partizanski odpor. Mnogo časa je Ston živel prav v zavetju gozdov Šentjanških Rut.
Lega:
Šentjanž leži na južnem bregu Drave, na pol poti med humperškim mostom in Bistrico v Rožu. Pokopališče pa je v tej smeri na levi strani, nekoliko stran od glavne ceste.
Priporočamo:
Bogdan Mohor-Ston: Luna. Od koroškega partizana do političnega zapornika v Bileči / Vom Freiheitskämpfer in Kärnten zum politischen Gefangenen in Bileča. Drava založba, Celovec 2007.