Ena izmed redkih vasi, ki ima župnijsko cerkev in pokopališče tako visoko nad vasjo, je zagotovo Šentjakob v Rožu. Na častnem mestu pokopališča stoji visok kamnit obelisk, ki označuje čez sedem metrov široko partizansko grobišče. Vklesani napis v obeh deželnih jezikih se glasi:
Partizani padli v borbi proti fašizmu 1941-1945 / Ivan
Kordež-lvan, Marija Živalič-Mira, Borec Rudi iz Žerjava,
Franc Bogataj-Rok, Ivan Bohinjc-Džon, Mila Kmet-Andreja,
Cirila Kržišnik-Tona, Franja Markelj-Breda, Ludvik
Primožič-Milan
Tu so pokopani partizani in partizanke, ki so jih 9. februarja 1945 pobili v zasneženem gozdu pod Arihovo pečjo. Bili so izdani. Da bi ustrahovali domače prebivalstvo, so nacisti njihova trupla razstavili za teden dni ob cesti med Šentjakobom in Šentpetrom. To je bil vsekakor poslednji poizkus policije, da bi ljudi odvrnila od simpatij do partizanskega gibanja.
Žrtve so bile doma iz različnih predelov Slovenije: Emilija Kmet in Franja Markelj iz Maribora, Marija Živalič iz Škofje Loke, Cirila Kržišnik iz Ljubljane, Ivan Kordež, Ivan Bohinjc in Franc Bogataj iz Mežiške doline. Deveti partizan, ki je pokopan v tem skupnem grobu, je inž. Ludvik Primožič-Milan, domačin iz Šentjakoba v Rožu, ki je padel aprila 1945 nad Podgorjami.
Vsi so bili mladi. Najstarejšemu je bilo šestindvajset, najmlajši, Mariji Živalič, pa komaj dvajset let. Skoro vsi so bili člani Okrajnega odbora OF za beljaško območje.
Lega:
Šentjakob leži v Rožu, južno od Drave, nekako centralno v vozlju med Vrbo, Beljakom na avstrijski in Jesenicami na slovenski strani. Pokopališče pa je na hribu v samem jedru glavnega kraja Šentjakob.