Na Robežah pri Apačah je bil 2. septembra 1973 postavljen dostojen pomnik, posvečen prvi bitki partizanov z enotami SS na Koroškem 25. avgusta 1942. Takratni komandant partizanskega bataljona Franc Poglajen-Kranjc je takole opisal bitko:
"Sredi popoldneva smo v taborišču že imeli dovolj hrane in bataljonski kuharji so začeli pripravljati večerjo, ki naj bi bila edini obrok tistega dne. Okrog 18. ure je bila dobro pripravljena večerja že nared ... Nenadoma se je oglasilo močno streljanje iz avtomatskega orožja; taborišče je bilo nenadoma napadeno. Kako se je to moglo zgoditi poleg dobro postavljenega zavarovanja? Pozneje smo ugotavljali, da izdaje najverjetneje ni bilo, da je bila kriva premajhna budnost naše patrulje. Nemci so namreč napadli prav s strani, od koder se je ne polne pol ure pred tem le-ta vrnila.
Očitno patrulja Nemcev ni opazila, verjetno pa so Nemci opazili patruljo in se priplazili za njo neopazno v neposredno bližino taborišča, se razporedili in nenadoma napadli. Zgodilo se je tisto, kar je v takih primerih najhujše, popolno presenečenje in zla posledica tega preplaha in nemoč organiziranega odpora. Bataljon se je v neredu umikal iz taborišča v globino gozda. Zgodilo pa se je še hujše. Okoli dvajset borcev je ob sprejemanju večerje pustilo svoje orožje poleg svojih ležišč, kjer sta ostala tudi dva mitraljeza. Kazalo je, da bo bataljon doživel ne le hud poraz, ampak mu je grozilo uničenje, saj skoraj tretjina borcev ni imela orožja ...
Visoka bojna kakovost bataljona in dragocene moralne lastnosti so omogočile preobrat. Hitro so bile urejene bojne vrste, bataljon je zastal in sprejel boj iz neposredne bližine, ko smo bili med seboj oddaljeni komaj 100 metrov. Prikovali smo nasprotnika na tla, ga primorali na boj zbliza, medtem pa že pripravili dobro ukano, ki se je ni zavedel. Dve skupini s po tremi borci, ki sta jih vodila Rajko na levem in Groga na desnem krilu, sta neopaženo obšli nemške položaje in jih nato z glasnim vzklikanjem napadli na obeh krilih. Ko je borec Sulc iz sredine bataljonskega položaja zadel še nemškega poveljujočega oficirja in je bilo dano povelje za juriš, je bil že odločen izid kratke, toda srdite bitke. Začel se je paničen beg celotne nemške bojne vrste. Bataljon se je pognal za njimi in jih prepodil v dolino. Na bojišču so pustili svoje mrtve vojake, med njimi komandirja SS-čete, ki jim je poveljeval. Med zaplenjenimi puškami je bil tudi mitraljez Šarec, velika količina municije, radijska postaja ter dokument - povelje tej SS-četi, v katerem je bilo poleg ostalega tudi napisano, da se po teh krajih potika ›tolpa‹, ki je sestradana in demoralizirana ter da jo mora ta četa izslediti in uničiti. Izkazalo se je, da je bila prva ugotovitev dokaj točna, toda da bataljon ni bil demoraliziran, se je še kako
potrdilo ...“
Iskra odpora
Politični uspeh boja na Robežah je bil nadvse pomemben. Bil je to prvi boj in prva zmaga partizanskega bataljona na Koroškem. Dogodek se je hitro razvedel med našimi rojaki po vsej koroški deželi in je dal močno spodbudo nastajanju, širjenju in krepitvi narodnoosvobodilnega gibanja in boja na Koroškem. Učinek tega boja je bil, da je Ivan Županc-Johan pri političnem delu po raznih vaseh žel še večje uspehe. Kar kmalu zatem je ustanovil prve odbore Osvobodilne fronte.
Postavljen, a razstreljen
Napis na spomeniku je dvojezičen in se glasi:
Na Koroškem je bila na tem mestu prva bitka slovenskih
partizanov z nemškimi nacističnimi enotami
Spomenik postavljen 2. 9. 1973, razstreljen 16. 9. 1973,
obnovljen 24. 10. 1976.
Kot je razvidno iz napisa, je bil prvi spomenik razstreljen komaj štirinajst dni po odkritju. Nov spomenik je natančen posnetek prvega.
Ob odkritju obnovljenega spomenika se je ob njem zbrala velika množica koroških rojakov, številnih borcev iz Slovenije in italijanskih antifašistov. Karel Prušnik-Gašper, tedanji predsednik Zveze koroških partizanov, je na skrunitve in razstrelitve partizanskih grobišč in obeležij takole odgovoril:
„Bili smo vojaki z ostrim orožjem proti ognjenemu nasilju
Hitlerjeve Nemčije in z dinamitom v nahrbtniku,
vendar nam takrat še na misel ni prišlo, da bi razstrelili
eno samo koroško zgodovinsko znamenje, a česa takega
nismo počeli, čeprav nam določeni spomeniki na Koroškem
niso bili simpatični. S tem hočem pokazati moralno
razliko med nami, osvobodilnimi vojaki, in nacisti, katerih
ostanki se še danes poslužujejo dinamita, trideset let
po vojni, v dobi miru v Evropi, rušijo po koroški zemlji
partizanske spomenike in jih ni sram, da se lotijo celo
nagrobnih kamnov borcev na pokopališčih in jih onesnažujejo.“
Lega:Robeže ležijo na levi strani ceste, ki povezuje Galicijo in Borovlje. Približno na višini Apač vas usmerja majhen kažipot v ta odmaknjen kraj.