10. maja 1945 - bilo je že konec vojne na odprtih bojiščih - se je tu zadrževala skupina štirinajstih partizanov. Presenetili so jih belogardisti, ki so se prav v teh dneh umikali čez Ljubelj, da bi ušli jugoslovanski vojski. Partizane je premotila slovenska govorica, zato niso takoj segli po orožju. Belogardisti pa so takoj užgali kar slepo v skupino partizanov in jih vse do zadnjega postrelili. Po pripovedi domačinov sta se eden od partizanov in eden od belogardistov spoznala, saj sta bila iz iste vasi. Menda je belogardist vzkliknil: „Poznam te, a ne zameri, moram te ustreliti!".
Grob nesrečnih borcev, ki so jih pokopali v kotu vaškega pokopališča v Glinjah, je sedaj označen z velikim, umetniško izdelanim kamnitim spomenikom s skromnim vklesanim napisom, da tu spi štirinajst neznanih partizanov.
Lega :
Vasica Glinje leži odmaknjena od ceste iz Borovelj v Šmarjeto v Rožu ob desnem bregu Drave.
KAKO PRITI DO OTOKA SPOMINA: GLINJE (na Google-Maps)
