-->
13. aprila 2024 je po kratki, težki bolezni v 68. letu starosti umrl poslovodeči tajnik ZKP, novinar in nekdanji urednik Slovenskega sporeda ORF Andrej Mohar.
Maturiral je leta 1975 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Kot dijak je urejal dijaško glasilo Rilec, objavljal v njem in v študentskem glasilu Kladivu. Mohar je svojo novinarsko pot začel kot mladostnik pri komunističnem časopisu „Volkswille“ in jo nato nadaljeval pri „Slovenskem vestniku“. V mladih letih je igral nogomet in tolkala, bil je lutkar prve ure, kasneje v življenju je užival ob igranju tenisa in namiznega tenisa. Ko ni ravno rešerširal, se je ukvarjal z oblikovanjem spletnih strani.
Pri Avstrijski radioteleviziji na Koroškem se je leta 1991 pridružil slovenskemu uredništvu, kjer je kot urednik informativnih radijskih oddaj ter televizijskih reportaž in prispevkov sooblikoval podobo Slovenskega sporeda ORF.
Od leta 2000 je bil prvi urednik slovenskih spletnih strani, ki jih je urejal vse do svoje predčasne upokojitve 2014.
Ostal je dejaven na vseh področjih: svoj čas je posvetil prosvetnemu društvu Bilka v Bilčovsu (dolgoletni član in odbornik), Društvu/Verein Peršman (predsednik) in predvsem Zvezi koroških partizanov (odbornik in poslovodeči tajnik).
Andreja Moharja smo še konec februarja srečali v Celovcu na demonstraciji za demokracijo in človekove pravice, kjer je med drugim izjavil, da kot tajnik Zveze koroških partizanov skuša posredovati zamisel, da se je treba načelno in temeljito zoperstaviti vsakim oblikam narodnega pa tudi socialnega zapostavljanja, predvsem pa naraščanju desnega ekstremizma.
Poleg novinarskega dela se je Andrej Mohar intenzivno posvečal politiki spominjanja. Bil je trdno prepričan, da je kolektivni spomin družbe ključnega pomena za njeno samopodobo in prihodnost. Tesno je sodeloval z zgodovinarji, s preživelimi in njihovimi družinami, da bi zagotovil, da bodo njihove zgodbe slišane in priznane.
Mohar je pomagal rešiti pred pozabo boj koroških partizanov za svobodo in skrbel, da je odpor koroških Slovencev proti nacifašizmu pridobil določen družbeni ugled. Enako pomembno mu je bilo, da je odkrito nastopil proti fašističnim in nacističnim težnjam. Kot tajnik ZKP je skrbel tudi za povezovanje koroških in avstrijskih antifašističnih struktur. Tako mu je skupaj s somišljeniki uspelo ustaviti srečanja neofašistov/ustašev na Libuškem polju. Kritičen je bil tudi do delovanja naših osrednjih organizacij in do vseh kompromisov.
V spominu ostajajo njegovi pogovori z bivšimi pregnanci in drugimi pričami časa. Tako se je leta 2012 podpisal pod dokumentarni film „Pregnani zaradi slovenstva“ (Vertrieben als Slowenen), ki je nastal ob 70. obletnici izgnanstva koroških Slovencev.
Njegovo neutrudno zavzemanje za enakopravnost slovenskega jezika in za politiko spomina na protifašistični odpor na Koroškem nam bo v spomin in opomin.
Iz tega prizadevanja so nastali projekti kot:
Naša pravica (dokumentarni film) 2005
Pregnani zaradi slovenstva / Vertrieben als Slowenen (dokumentarni film ob 70. obletnici izgnanstva koroških Slovencev) 2002
Ponosni na prednike / Stolz auf die Vorfahren: Pregon in odpor v Bilčovsu: Deportation und Widerstand in Ludmanndorf (knjiga in film) 2017
Otoki spomina / Gedenkinseln: Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten 2022
Globoko se poklanjamo njegovemu življenjskemu delu! Andreja Moharja bomo ohranili v spominu kot človeka, ki se je neumorno zavzemal za razumevanje in povezanost v naši družbi.
Naj ti bo naša zemlja lahka, tovariš.